Pot

 

Vsak izmed nas ima svojo pot. Na tej poti, življenjski poti, zorimo, se učimo. Na začetku življenja nam ne položijo v zibelko navodila za naše lastno življenje. Pomembno je hoditi po svoji poti, upoštevati višjo voljo. Veliko je znakov na poti, pomagala, ki so nam dana v življenje, če jih znamo sprejeti in prepoznati.

Poslušati je dobro intuicijo, vendar pravo, ne lažno.

Pomembno je poslušati druge, vendar razpoznati kateri nasveti so dobri in dobronamerni in kateri ne.

Pomembno je razpoznati druge znake na poti.

Potrebno je prepoznati ogledala na poti in kaj magnetiziramo.

Zakaj se nas nekatere stvari dotaknejo, druge ne?

Zakaj se nam nekatere sanje čudežno uresničujejo, druge nikoli?

»Mi o volku, volk iz gozda.« Kar mislimo, to privlačimo. Zakaj ne vedno? Če bi to vedno delovalo, bi verjetno vsi zadeli na lotu.

Je boljša molitev ali pozitivne misli?

Kdaj smo naivni in kdaj dobri?

Kdaj se trudimo premalo in kdaj izsiljujemo?

Kdaj delamo prav in kdaj narobe?

Kako si s karmo ustvarjamo slabe dogodke za naslednje življenje?

Zakaj so različne religije z različnimi znanji in verovanji?

Zakaj bog dopušča slabe stvari. Odgovor. Bog je dal svobodno voljo in ustvaril sistem za učenje.

Veliko in še več vprašanj se nam poraja v življenju.

Kako hoditi po pravi poti. Obstajajo rituali, molitve, terapije, ki peljejo po pravi poti.

 

 

Pot in želje

 

V življenju je pomembna pot, pot v skladu z najvišjo zavestjo. 

Potrebno je paziti na manifestacijo želja in posledic tega. 

Rituali niso namenjene uresničevanju želja, manipulaciji, maščevanju, ampak delovanju v skladu v skladu z najvišjo zavestjo in svojo potjo.

Kdor želi le uresničevati svoje želje in ne spoštovati višje volje, lahko zaide v napačno smer v življenju, kjer dobi izkušnjo in se vrne na pravo pot.

Pri uresničevanju želja, je potrebno upoštevati pravo intuicijo, ki ne zavaja.

Samopodoba in samozavest

Nizka samopodoba in nizka samozavest, se pogosto izražata v kriticizmu in opravljanju. Osebe z nizko samopodobo pogosto želijo ponižati ali celo uničiti druge, saj se bojijo, da bi kdo pogledal njih ali še bolje, da bi pogledali sami sebe. S tem odvračajo pozornost od svojih dejanj na druge.

"Naj se gleda druge. "Vedno se kaj najde za opravljanje, če zmanjka v umu, se pa da izmislit. Brez, da bi preverili ali je res. Ljudje z nizko samopodobo in pretiranim opravljanjem bi se morali vprašati, zakaj opravljam, je res kar govorim, zakaj odvračam poglede od sebe?? Je opravljanje samo vrlina, že sloh kadar se ne ve, kaj je res in kaj ne. Vsekakor opravljanje samo je zlonamerno, nekoga ponižati, razvrednotiti. Opravljanje ima tudi drugo lastnost, to je verjetna laž. Ali res vem, če govorim resnico?

Ljudje vsekakor govorimo eden od drugega, bolj pomembno je, če vemo kaj govorimo, če vemo kaj je res in kaj ni? Nizka samopodoba skriva vedno v ozadju vprašanje, zakaj imam nizko samopodobo, kaj skrivam, kam preusmerjam pozornost.

Kaj pa jaz delam narobe, da ne upam pogledati sebe. Resnica vedno najde pot.

Zakaj se meni to dogaja?

Na sebi ne delamo zato, ker bi bili slabi. In tudi ni potrebno, da bi bili popolni. Popolni smo, taki kot smo, vendar se še razvijamo, še napredujemo. To je pa tudi namen osebne in duhovne rasti. Človek je le neveden, ni slab. Kje in na katerem področju rasti in situacije spreminjati nam pokažejo težave, s katerimi se soočamo.

Če smo ujeti v prepričanja, da imamo vedno prav in da se vsi okoli nas napačno odzivajo, pomeni, da moramo odzivanje na to situacijo korenito spremeniti. Mi sami nismo nevedni, slabi, pomembno je, da se naučimo obvladovati situacije okoli sebe. Skoraj od rojstva ves čas nekaj spoznavamo, se učimo, nato se izobražujemo. Vendar ko smo na papirju polnoletni, v življenju še nismo, saj se največji izzivi šele začnejo. Pravijo da "pametni pišejo", vendar pametni se tudi ves čas učijo in z delom na sebi in z različno pomočjo hitreje in lažje napredujejo.

Edino pametno vprašanje je "Zakaj se meni to dogaja, kaj se moram naučiti, da se situacija spremeni?" Človek je lahko preobčutljiv, bolan, ne zna, ne ve." Nihče drug, kot sami smo "krivi" za svojo nesrečo. Edini, ki so lahko "žrtve" so otroci, ki so odvisni od volje staršev in njihovega ravnanja in še ne znajo delati na sebi, ne znajo živeti in ne morejo se upreti. Ne poznajo svoje usode, svoje karme, ki nas vedno le uči. Ter seveda tisti nemočni starejši, ki ne zmorejo skrbeti zase, so bolni, nemočni. Razlika je ali si nemočen ali igraš vlogo žrtve. Namesto igranja vloge žrtve, kar je negativno, včasih leno, pomeni ostati v coni udobja in tarnati, kako je hudo. Potrebno se je premakniti in nekaj narediti na sebi, ne na drugih.

Lažje je spremeniti enega človeka, to je sebe, kot vse okoli nas. Če se človek na nauči lekcije, lahko podredi, celo uniči ljudi okoli sebe, vendar se vedno znova najde kdo in vsak je močnejši, ki pokaže, kje delamo napake. Ljudje, ki ne rastejo ter so močni  in samo podrejajo imajo ponavadi okoli sebe slabo  situacijo, razdejanje v odnosih. Slabe odnose, ljudje okoli njih pogosto zbolevajo ali odidejo. Kap je pogosti vzrok, da je človek finančno izkoriščen. Če želimo ustvarjati dobre odnose, delajmo na sebi.

Na sebi delamo tako, da lahko začnemo reševati

- tekoče probleme

- se soočati z bolečinami v sebi

- s pozitivnim mišljenjem

- se soočimo z boleznimi

Kakšne odnose imamo s svojimi ljudmi?

Odnosi so tisti del življenja, ki ga gradijo ali rušijo in se iz njih učimo. Kdaj se pojavijo napačni vzorci, kdaj je potrebno in možno ustvarjati kompromis? To je odvisno od posameznika in posamezne situacije. vendar so odnosi tisti, ki gradijo naše življenje. Pogosto smo zaradi podpore lahko uspešni ali nasprotno, neuspešni. Lahko smo bolj zdravi ali zbolimo. V odnosih smo lahko srečni ali zelo nesrečni, odvisno od usode, karme, kaj nas življenje želi naučiti in kako?

Prav v odnosih nastaja največ ovir, blokad, čez katere ne moramo ali ne znamo. Zato so terapije za osebno rast tako pomembne in koristne. Zakaj se meni to dogaja? Kaj me želi življenje naučiti? Na pa, kakšne sorodnike imam. O svojih ljudeh se ne govori grdo. Tudi o drugih ne, o svojih pa še zlasti ne. Le reši se problem in se gre dalje.  Včasih je potrebno odpustiti, včasih nekaj razrešiti, včasih pa negativne ljudi, ki delajo preveč škode pustiti za sabo, lahko preboleti in oditi dalje.

Ne prenehamo se učiti, ko odrastemo

To ne pomeni, da se moramo izobraževati celo življenje. Vendar najmanj v življenju napreduje človek, ki že "vse zna." Človek, ki misli, da mora vse znati, če ne je slab.Človek, ki se boji reči, " tega pa ne vem", ki ga je sram vprašati "kako pa to deluje?" "Kako naj to naredim?"Ne zato niste slabi, človek preprosto ne more vsega znati, ovira je le vzorec, da človek misli, da je preslab, če mora nekaj vprašati. Kadar misli, da "mora" vse vedeti in znati, sicer se mu bodo drugi posmehovali,  ne zna poslušati, komunicirati, ljudje se ga izogibajo,  se začne začaran krog. Na videz tak človek izpade, kot da mora biti vse po njegovo.

Učiti se, poslušati, povedati, biti odprt za nove možnosti in nova znanja, predvsem za nova spoznanja, to je prvi korak za delo na sebi.  Nihče ni slab po srcu in duši, pomembno je, kako deluje. Za okolje kjer živi je pomembno,  kaj dela, saj to je resnični odraz njega samega in dosti manj, kaj govori in misli. A za njega samega je pomembno kaj misli in govori, saj s tem v veliki meri sebi kroji situacije v življenju.

Kaj pomeni "delati na sebi"

Delati na sebi pomeni predvsem odpravljati neg. prepričanja in nepravih vzorcev, ki nam prinašajo v življenje slabe situacije.Na sebi delajo vsi uspešni pozitivni ljudje. Nikomur ni brez truda vse položeno v zibelko.

Gre za zrelost.

Samo zrel človek je lahko odgovoren in dober starš.

Samo zrel človek lahko odgovorno opravlja svoje službene dolžnosti in skozi delo, trud, pozitivno, optimistično napreduje.

Samo zrel človek odgovorno ravna s svojim zdravjem.

Samo zrel človek odgovorno vozi ...

V kolikor se poslužujemo manipolacije, prepirov, jeze, lenobe, uživaštva, ega, pametovanja, brezdelja, izsiljevanja...za dosego cilja, pritegnemo le težave in bolezni. Rast pomeni, preiti slabe navade in vzorce in odkriti to, kar je za nas koristno. Običajno ne vidimo tretje možnosti, ker nas je strah in ne naredimo koraka naprej.

 Npr. želimo imeti več denarja, vidimo dve opciji. Da delamo, kar delamo in ostanemo pri nizkih dohodkih ali da zadenemo na lotu. Tretje opcije ne vidimo, ker imamo ogromno omejitev, češ če imaš denar si slab, moraš biti lopov, če preveč garaš, zboliš ipd...Delo na sebi pomeni prehajanje teh omejitev in dobiti ustrezno zrelo, pošteno opcijo za posameznika, glede na njegove trenutne možnosti in potencial. Dve nista popolnoma enaki. Z delom na sebi vedno najdemo rešitev, ki je ne vidimo ali potrditev za obstoječo rešitev, ko ne vemo ali je prava. Vsekakor pravo rešitev za naš problem, oz. usmeritev na pravo pot.